Zlato listje v snegu, 1. del

Kratka vsebina

Družinsko-ljubezenska saga o ljubezni in odpuščanju sredi slikovite vasi Vojsko nad Idrijo. Med globelmi in gorami v prekrasni naravi sredi podeželja ni vse tako zelo idilično. Protagonisti so razpeti med dvema ljubeznima. Moralnostjo in realnostjo. Upanjem in vdajo. Družino in maščevanjem. Dobri dve desetletji stare zamere zamajejo sicer trdne družinske temelje in ogrozijo porajajočo se mlado ljubezen. Hči se je prisiljena odločiti med očetom in svojo vestjo.


Že dolgo je bil na igrišču. Predolgo. Sedaj je izpolnil dano obljubo. Vrnil se je sem. V svojo do-movino, k svoji družini. Po več kot dvajsetih letih so se tekmovalci končno zbrali na startu. Zdaj bodo pričele padati glave. Vprašanji sta bili dve. Koliko in kako. Predvsem pa; čigava bo padla prva? Maks ni imel namena igrati. Sedel bo med gledalci. Oni bodo igrali. Sami bodo igrali in sami se bodo uničili. On je bil in bo ostal opazovalec. Že pred vsemi temi leti je samo opazoval. Opazoval in ni ukrepal. Tokrat bo drugače. Tekma se je začela.

/…/


Mija je molčala in ga gledala s solznimi očmi, od začudenja okroglimi kot dve zeleni jezeri. Po-zabil je, kakšne oči ima, kot je v teh letih očitno pozabil že toliko drugega. Neke oči so ga sicer ves čas spremljale, a te niso bile njene. Tiste oči, črne oči, je videl danes v podjetju; oči, zaradi katerih ga je hči še celo uro vodila pod roko, kot bi se bala, da ga bo sredi dneva začela nenadoma nositi luna. Črne oči ga niso spoznale; ocenjevale so ga, spraševale in ob tem ostajale jasne in suhe. Prodorne. Jezeri pred njim pa sta bili nenadoma polni solz. Maks je instinktivno objel Mijo in jo stisnil k sebi. Tako sta stala, tesno privita eden k drugemu. Na drugi strani trgovine, pred blagajno je medtem brenčalo kot v panju: neznan čeden starejši moški, ki je imel po obleki sodeč kar precej pod palcem, in trgovka – to je bila predstava in pol!


Odzivi na knjigo v javnosti

Mnenja bralk in bralcev

Berljiva stvar. Podrobnosti spodaj.
Slabosti:
1. Kdaj natanko je Amelija spoznala Jakoba in kako je potekalo njuno prvo srečanje? Oči že, oči. Kaj pa pred tem?
2. Kako je Amelija prišla do lese?
3. Dvakrat je omenjena Maksova brada.
4. Kako natanko sta Amelija in Jakob preživela popoldne?
5. Kakšna beseda več o jutranji snežni nevihti ne bi škodila.
7. Malo preveč je križev nad vrati. Oziroma avtorica jih prehitro drug za drugim omenja. Enako Amelijino in Jakobovo držanje za roke. V bolnišnici, potem doooolgooooo nič, potem dvakrat zapored pred pogrebom in ob odhodu s pokopališča.
8. Maksov odhod bi res lahko bil opisan. Ne samo vlak.
9. Jakob na večerji naenkrat ves bolan, pred in po njej pa v odlični formi???
10. Zanimivo bi bilo izvedeti, o čem so govorili na večerji in s čem se ukvarja Maksova firma. Isto turistična kmetija; kje točno so poslovni prostori, kaj ponujajo?
11. Nenavadno se mi zdi, da ni Maks bolj nasprotoval hčerini in Petrovi nastajajoči zvezi.
12. Opombe so prišle prav, smiselno vpete v tekst, se pa bojim, da bodo hitro izginile iz knjižnic.
13. Narečni, nemški, angleški in hrvaški izrazi bi lahko pisali z drugačno pisavo. Oziroma če je poševno pisana Tiskarna in Dnevnik, čemu ni tudi ostalo?
14. Mestoma preveč časovnih preskokov, spomini v spominih.
15. Nekatere scene vsebujejo preveč vmesnih vložkov. Recimo, Maks telefonira, vmes tona drugih reči, potem neha telefonirati. Kaj je eno uro na telefonu?
16. Neskladja pri Maksu. Najprej je tak nek vihrav, precizen mladenič. Potem je na nekakšnem oltarju. Vsaj za Mijo in Eriko, kar botruje takšnemu koncu. Siv lik, a na trenutke ima že zelo črne tene na svoji paleti. Dve ga častita, ne trije, z Matejem vred, dva se žreta zaradi njega, potencialni zet pa sploh nima nekega mnenja o njem. Bi tak človek res storil vse za posvojeno hčer, če vse življenje zameri biološkemu bratu, hči mu tam omedleva, on pa nič ne stori? Sekira se zato, ker hčerka odrašča oz je odrasla, ne moti pa ga njega izbira partnerja? Nenavadno. Vedno gleda nase IN na druge, vsaj na družino, pa ne znam presodit kdo ga bolj zanima. Kljub temu mi je ravno toliko všeč, da iskreno upam, da se bo nekoč znebil zagrenjenosti. Isto Erika in Mija. Prva atijeva pupica in potem bam, pomagala mu bo, pa če pri tem koga zgazi ali ne, ker je oče zanjo očitno središče vesolja. Mija pa zameri Ameliji, ko je Maks očitno tudi kriv za marsikatero njeno težavo. Ne da Amelija ni, ampak te težave so se, kolikor sem dojela, zaključile ko je Maks šel in so se začele druge, povezane z njegovim odhodom. Če nič drugega, ga je Mija pogrešala. Ni šla naprej. In kdo je zdaj česarkoli kriv?

Prednosti:
1. Klasična tema, upovedana na neklasičen način.
2. Živi opisi, potenciali za film, čeprav z nekaterimi popravki. Pohvala za poudarjanje vonjav.
3. Nevsiljivo in zanimivo predstavljena zgodovina.
4. Prepričljivi opisi običajev in pokrajine, vidi se raziskovanje.
5. Oda idrijski čipki.
6. Prepričljivo vpletene živali.
7. Izstopajoče romantične scene, izvirna polenta in pokopališče.
8. Realni nasveti v zvezi z molžo.
9. Ravno prav začinjene erotične scene za moj okus. Slovenska avtorica je končno ugotovila, da ne rabimo španske pocukranosti ali Kanade.
10. Skrivnost v zvezi s Karlom plete rdečo nit, ki vleče k nadaljnjemu branju. Kaj ga je težilo pred smrtjo?
11. Nemščina. V slovenskem romanu se mi ne zdi nujna, a je vsekakor izvirnejša od angleščine, španščine ali turščine.
12. Realistična zgodba kljub naključjem. Mlada avtorica se očitno zaveda, da življenje ni cuker.
13. Posvojena hči. Relativno pogost, a dobro opisan motiv.
14. Večplastni odnosi. Življenjski.
15. Sivi liki. Življenjski. Res gre za zgodbo o Ljudeh. Z lepimi lastnostmi in napakami vred, en ni romaneskno popoln, človeška bitja so, za kar vse pohvale.
16. Pozdravljam kovanje novih besed.

Skratka, življenjski roman, nekatere stvari predvidljive, a ni (preveč) sladek ali naključen. Avtorica kaže star(ejš)o dušo. Iz knjige v knjigo se pili. Med samozaložniškimi avtorji ena boljših. Pri Listju čakam drugi del in pri nekaterih likih upam na nadaljnji razvoj.

Karin na portalu Goodreads

Nežna, a napeta. Všeč mi je njena razdeljenost na dva dela, kjer spoznamo dve stališči zgodbe. Na eni strani imamo tako nežno, skoraj že sanjsko ljubezen med dvema likoma. Na drugi pa maščevalnost nesojenega ženina. Med tem, ko je prvi del precej umirjen in nekako predvidljiv, drug bralca drži v neprestani napetosti. Kaj se bo zgodilo?

Nina na portalu Goodreads

Tokrat bom ponovno dregnila v tiste, ki še vedno prisegajo v ne-branje knjig slovenskih avtorjev. Ne kot ponavadi, da tudi ali predvsem zaradi slovenskih pisateljev zelo verjetno ne bi imeli prekrasne besedice MIDVA, in bi najverjetneje klatili nemščino; ne, tokrat o tem, kako zelo veliko Slovenije lahko odkrijemo v knjigah slovenskih avtorjev. Čudoviti opisi narave, ki jo imamo; naša, ena in edinstvena zgodovina, običaji, kultura; narečja, letos prebrana tudi knjiga z vtkanimi slovenskimi turističnimi kmetijami in avtohtonimi vini…

Ko sem zdaj prebrala knjigo zelo mlade avtorice Eve Zlato listje v snegu… tega seveda ne moremo najti v ameriških knjigah in jaz sem navdušena!

V knjigi oziroma kakor je razvidno, bo to zbirka, gre za, kar se tiče zgoraj napisanega, odličen prikaz polpretekle zgodovine, saj avtorica opisuje Idrijo, vasico Vojsko, vpleta narečno govorico, skozi dogajanje se seznanimo s kmečkimi opravili, s tem, kakšne bajte so včasih bile, kako so živeli, kako jedli tipične slovenske jedi. Vpleta običaje, šege, navade; vse to skozi družinsko kroniko: oče, dva brata in bratov sin: ti so edini, ki še tvorijo nekdaj širšo družine. A ko eden od bratov v domačijo pripelje zaročenko iz Maribora… se odnosi začnejo krhati in zapletati. Ko k temu dodamo še sosedovo dekle, dobimo štirikotnik, za katerega ne vemo kako se bo razpletel. Ko se, pa ta vzpodbudi nadaljevanje, ki sega več kot 22 let naprej. Tako se prvi del zgodbe dogaja v letih 1993-1994, drugi pa se začne leta 2016. Da ne razkrijem preveč: pustite se branju čudovitega romana. Iz lastnih izkušenj vem, koliko raziskovanja je potrebnega, da tako spretno vtkeš dejstva v dogajanje, koliko prebiranja zgodovine, spraševanja, odkrivanja. Medtem ko bralec samo zdrsne mimo vseh teh opisov stare kmečke bajte, mora pisatelj zelo dobro vedeti, o čem govori, da je avtentičen. Eva je to storila zelo spretno. Tudi dogajanje ji je res izvrstno uspelo. Vsa ta paleta čustev, dodelani karakterji. Morda v drugem delu res bolj malo verjetno, a vseeno možno (da vam na skvarim bralnega užitka: tisti, ki bo bral, bo vedel, o čem govorim), pa vendar bi se nadaljevanje kronike težje nadaljevalo brez takšnega poteka.

Še en slovenski roman, ki me je presenetil v letošnjem letu v pozitivnem smislu. V kolikor vam je pri srcu slovenska zgodovina in običaji, ob tem pa še napeta zgodba, za katero vseskozi čakate, v katero smer se bo obrnila, je Zlato listje v snegu odlična izbira letošnjega leta. Priporočam!

Mojca na portalu Goodreads

Knjiga je super..zanimiva..edino kar zmoti je, da je potrebno čakati nadaljevanje..

Dagnar na portalu Goodreads

Več mnenj o knjigi si lahko preberete na spletišču Goodreads Zlato listje v snegu (1. del).

Create your website with WordPress.com
Get started
%d bloggers like this: